Sovji stolpič

To je stolp kjer se zadržujejo sove. Bi rad oddal pošto in ne najdeš svoje sove? Zagotovo je v stolpiču. Tu je podnevi tudi mir in lahko se skriješ pred radovednimi pogledi.

Cassius je odšel na sovji stolpič. Tiho je še enkrat prebral pismo, ki ga je napisal družini o temni magiji. Odal ga je sovi, ki ga je ponesla v njegova domovino Francijo.
Ni želel biti na Bradavičarki. Tukaj je bilo vse umazano in velikokrat je učence že nazival z imenom svinja. Poredko je videl kakšnega učenca iz akademije kjer se je šolal, saj so ponavadi zahajali v knjižnice.
Vedel je kaj bo naredil. Dobro je vedel. On in njegov brat, bosta izdala akademijo.

Blair je zopet postopala v šoli, tipično zanjo pa sploh ni bila v šolski uniformi, saj se ji je zdelo, da z njo premalo poudari svojo postavo in se je zato kot ponosna Francozinja rajši sprehajala okoli v priznanih znamkah oblačil. Tokrat jo je pot po nekem čudnem naključju zanesla v sovji stolpič, kjer pa je že nekdo bil. Po malo bolj natančnem ogledu osebe ugotovila, da gre za enega izmed Francozov, katere pa je imela na tej šoli še najrajše izmed vseh, ki ji po njenem mnenju niso segali niti do kolen. Naslonila se je na podboj vrat, nato pa je glasno rkla: "Poglej, poglej vsaj ena dobra narodnost."

Cassius je zagledal dekle, ki je prihajala na sovji stolp. Zdelo se mu je čudno, da ne nosi šolske uniforme, saj je bilo to značilno za to akademijo.
Ni vedel kako naj jo pozdravi. Če jo bo v francoščini ga gotovo ne bo razumela, zato je zdolgočaseno poskusil:"Dobr dam" ji je dejal v naglici. Poglej, poglej vsaj ena dobra narodnost. Čisto nič je ni razumel in upal je da bo ona razumela da je francoz. "Bonjour" jo je ponovno pozdravil.

Zavila je z očmi, ko je slišala njegovo polomljeno angleščino, ko pa je končno spregovoril v njenem maternem jeziku, je tudi sama začela govoriti v francoščini: "Nismo vsi tako zabiti, kot se zdimo. Sploh pa sem tudi sama Francozinja. Iz Pariza, če smo natančni. In ne ne hodim na vašo trapasto šolo, ker ima prenizke standarte, poleg tega pa nimate nobenega posebnega doma za čistokrvneže." Ko je to povedala do konca, se je končno premaknila bližje k neznanemu fantu in naredila kratek obhod okoli njega. "Pozna se ti, da si Francoz. In to, da nas je tukaj malo več Francozov, je edina dobra stran združitve treh šol."

Cassius jo je poslušal. Bilo je očitno da je francozinja. Njena francoščina je bila brez kakršne koli hibe. Še on je začel govoriti francosko:" Naša draga šola Beauxbatons, je zanimiva." "Za prefinjene" je še pripomnil.
Da bi imela njegova šola nizek standart. To se mu je zdelo zelo čudno, bila je namreč druga najboljša šola na svetu.
"Vem, da se mi!! Tudi jaz sem iz Pariza" ji je dejal francosko in se nasmehnil. Končno še neka francozinja, ki ni iz njegove akademije.
Ni vedel kaj misli o njej. Bilo je očitno, da sovraži šolo. Čisto zaupno jo je vprašal:" Ti, si že kaj slišala o novih podložnikih temne gospodarice?" Upal je da bo dejala, da tudi njo zanima črna magija.

"Vendar ne nudi pol toliko kot Bradavičarka," je prezirljivo prhnila ter zavila z očmi. Saj je razumela, da je branil svojo šolo. In Beauxbatons je bila res dobra šola, a sama je bila rajši v Angliji, saj je imela tu še več možnosti, da pride v stik s črno magijo. Nato pa je še naprej nadaljevala v francoščini: "Parižan kaj?" Podarila mu je enega svojih lepših nasmeškov, ki jih je sploh podarjala ljudem, nato pa je nasmešek zbledel iz njenega obraza takoj, ko je omenil Temno gospodarico. V trenutku je imela v roki svojo palico ter je bila pripravljena, da jo vsak čas nameri v neznanca. Dandanes nisi mogel vedeti kdo je bil na čigavi strani in če je tale spadal med tiste, ki so bili proti črni magiji, se mu na samem z Blair gotovo ni dobro godilo. "Ja... Zakaj?"

"Je pa mnogo bolj urejena!" ji je hladno in skrbno zabrusil nazaj. "Tukaj imate najbolj obupen park na svetu, poleg tega pa nisem še nikjer videl knjige z kletvami" ji je še dejal. Želel si je, da bi spoznal tukajšno magijo, saj so se na Beauxbatons učili le lažjih kletev, tako kot so elderanska kletev in ostale lažje, zaradi katerih so nasprotniki bili čustveno prizadeti in so začeli jokati, ali pa takšne, s katerimi si za hip omrtvičil nasprotnika. Prepovedane kletve, niso bile tako prepovedane na Beauxbatons. Enkrat jo je izvedel na študentu in njegov dom je izgubil le 10 točk.
Videl je, da je trznila z roko. To ni pomenilo nič dobrega. "Pač, slišal sem!" ji je odvrnil v bran. "V katerem domu pa si? In kako se kaj spoznaš nad kletve?" jo je brezupno vprašal. Če ni iz Durmstranga ali pa iz Spolzgada, ji bo moral izbrisati spomin.

"Mja no parke je res obupen in učilnice so povsem zgrešene kar se tiče modernega opremljanja prostorov," je priznala neznancu, saj je imel glede tega še kako prav. Ko pa je omenil, da ni nikjer nobene knjige s kletvami, je prezirljivo prhnila in v posmehovalnem tonu dejala: "Ljubček teh knjig je tukajle polno. Samo vedeti moraš, kje iskati. Potem pa dobiš vse, kar hočeš." Pobrskala je po enem izmed žepov na svojih kavbojkah in iz njega privlekla nekaj, kar se je zdelo kot miniaturna kocka, nato pa je prislonila nanjo palico in iz majhne kocke je v trenutku zrastla velika knjiga, ki jo je porinila Francozu v naročje. "Tole je ena izmed mojih najljubših. In seveda sem Spolzgad. Kaj pa misliš? Da bom med kakšno sodrgo?"

Cassius jo je veselo gledal. Angleži očitno niso imeli okusa za dekoracijo in modno opremljanje, saj si lahko videl ljudi obupno oblečene. To se mu je zdelo sporno.
Cassius je veselo pogledal na knjigo. Angleško branje mu ni šlo najbolje, zato ji je po francosko dejal, naj mu prevede. Videl je lahko le svetlikajoče se imena urokov. Spolzgad. Še sreča. "In, si že kdaj pomislila, da bi se pridružila njenemu Visočanstvu?" jo je vprašal in izgledalo je kakor da čaka v odgovor besedo Ja.

Ob njegovi pošnji je izvedla urok, ki je celotno besedilo vsake strani posebaj izpisal malce nad knjigo, ko si knjigo odprl, ter se mu le preziljivo nasmehnila. Da ni obvladal takšnega osnovnega uroka, kot je bil tale. Po pravici povedano je močno padel na njeni lestvici priljubljenih oseb. "Sprva ja. Toliko, da se moje ime uveljavi, ampak potem bo že še prišlo do revolucije v svetu črne magije," je odvrnila, njene oči pa so se ji zlobno zasvetile, saj je popolnemu neznancu pravkar razkrila svoje načrte, ampak je to ni kaj preveč motilo. Palico pa je popolnoma brez razloga usmerila v eno izmed sov in brez da bi kaj rekla, se je pojavila zelena svetloba in ubila eno izmed sov. "Predvidevam, da tole obvladaš pa tudi da si že poskusil na čem težjem. Kakšnemu bunkeljnu recimo." Zlobno se je zasmejala potem pa pričakujoče pogledala neznanca.

"Ah, seveda! Sama bi rada postala mojstrica?" ji jje dejal, ko je omenila besedo revolucija. "In zakaj se ji ne boš? Jaz se ji bom z veseljem in z veseljem bom nadaljeval delo moje prednice, grofice Margeruite Isabell Theroux" je dejal ponosno.
"Vadiš na sovah?" jo je vprašal. "Bedno, resnično bedno!" je še sladko pripomnil. "Proti pobijanju bunkeljev, nimam nič proti. Res bi bil čas, da pridejo pod našo vlado in da postanejo naši sužnji" je še grenko dejal. "No, še vedno se nisem predstavil, vsaj tako kakor zahtevajo manire!" ji je dejal. "K vragu z manirami" je še pripomnil. Nato pa še enkrat z enako ponosnim glasom kot prejšnič dejal:"Cassius Orion Coleridge Theroux, me veseli, ti pa si?" jo je vprašal še v istem izdihu.

"Zakaj pa da ne? Sploh pa je do tega še dolga pot. In nihče ni rekel, da se ji ne bom pridružila, samo ko bo moje ime dobilo zadosti velik ugled in bom dovolj močna, bom naredila revolucijo, če bom tako hotela," mu je pojasnila, čeprav še sama ni vedela, zakaj točno mu je to povedala. Ko pa se je začel norčevati iz nje, je hladno naperila palico vanj in ga z enim samim urokom prilimala ob steno, saj ji norčevanje iz nje ni prav nič ustrezalo. In če ne bi bil tip zainteresiran za črno magijo, bi bil v tem trenutku zagotovo mrtev. "Samo sprašujem te, če si to že kdaj izvedel. In prekletih bunkeljnov ni tukaj če še nisi opazil." Zavila je z očmi in nato spuistila palico, da se je urok izničil ter nasršeno rekla: "Nikoli več ne reci, da sem pod nivojem. In sovražim, ker ne morem biti v tem momentu nekje zunaj pri Temni gospodarici." Ko pa se ji je končno predstavil, se mu je nasmehnila in povedala svoje ime: "Blair Dupuis. In si res potomec Margeruite Isabell Theroux ali se samo pretvarjaš, ker imaš isti priimek?"

Cassiusa je presenetilo, da je dekle obvladala lupiski zarek, ki je bil precej zahteven. "Da, sem potomec Margeruite Isabell Theroux, je moja pra pra pra pra pra prav babica!" ji je z veseljem odvrnil. Dupis. Priimek se mu je zdel znan a ni vedel od kje.
"Revolucijo? Me veseli da boš poskusila narediti kaos in zavzeti mesto najtemnejše čarovnice" ji je dejal francosko in se nasmehnil. Vedel je da temne čarovnice ne bo premagal neka devetnajst letna avša, ki misli kaj je. Čeprav bi ji revolucijo lahko uspelo zagnati. Pomislil je, da naj bi se z družino pridružili temni vladarici, vendar zaradi nesrečnega dogodka ni vedel kaj naj naredi, saj sta mu starša dala prepoved.

Lady Arwen je prihitela po stopnicah v sovji stolp ter poklicala svojo sovo Nagiro in preden ji je izročila pismo za svoje straše, je tiho še enkrat prebrala kaj je napisala nato pa sovi izročila pismo in ji tiho prišepnila "[i]domov" sova je odletela ona je pa je šenaprej gledala za svojo snežno belo sovo, ki je izginjala v daljavi, nato pa se je obrnila in odšla.