Hagridova koča

Hagridova koča še vedno stoji, ravno tako mogočna kot je bila včasih. Vanjo še zdaj radi prihajajo študentje po različne nasvete ali pa ker jim je Hagrid preprosto zabaven.

Leyla že od začetka leta ni obiskala Hagrida. Na to se je nenadoma spomnila med nalogo za Obrambo pred mračnimi silami, ne da bi vedela zakaj. No, zdaj je bila tukaj in pravkar je glasno trkala po vratih. V notranjosti koče je nekaj zagodrnjalo, nekaj se je prevrnilo in vrata so se odprla. Prva stvar, ki se je zgodila v tistem hipu je bila majhna, kosmata kepa, ki se ji je zakadila v noge in jo vrgla na zadnjico. "Aa - Čekan!" Hagrid se je zarežal in ga za ovratnico potegnil nazaj. "Oprosti. Nekoliko je živahen. Nisem ga še peljal v gozd." Hagridov stari Čekan je poginil prejšnje leto in zdaj se je odločil, da nujno rabi novega. "No, ja," se je nasmehnila Leyla in se pobrala. "Živahen je vsaj toliko, če ne še bolj." Pobožala ga je in ga dvignila v višino oči. "Pa tudi lep si bolj," je zamrmrala dovolj tiho, da je Hagrid ni slišal. "No, vsaj slini se ne toliko," je pripomnila in že naslednji trenutek obžalovala, saj je slino spustil naravnost na njen rokav. "Pacek," se je zarežala in ga odložila na tla. Zamahnila je s palico in rokav je bil v naslednji sekundi suh. Oblastno se je usedla na stol. "Torej, Hagrid, povej mi kaj se je zgodilo zadnje čase? Saj veš glede Feniksovega reda. Letos še nisem slišala nič o kakšnem bistvenem napredku." Hagrid je zavzdihnil in vanjo uprl svoje utrujene črne oči. "Leyla Alissa Quinn. Spominjaš me na Harryja. Čisto nič manj radovedna nisi kot on. In seveda Hermiona ter Ron. Vedno so tako dolgo vrtali v mene, da sem jim vse izdal. Hote ali nehote." Za trenutek se je izgubil v spominih, nato pa začel razlagati, kje vse deluje Feniksov red in kaj so že storili, da bi ustavili ponovno nadvlado črne magije. Leyla se je tako zatopila v poslušanje, da je skoraj pozabila na čas. Ko je začelo biti je zgroženo pogledala na uro - in planila na noge. "Hvala, Hagrid, za takole izčrpno poročilo, seveda ne bom nikomur povedala kaj sem slišala," mu je obljubila, še preden bi to sploh lahko zahteval od nje. "Adijo Hagrid!" je zaklicala že v šprintu in kmalu jo je izgubil spred oči.