Spolzgad

Serena je sedela zleknjena v naslonjaču, z odejo si je pokrila noge. Počutila se je kot uživač. Z eno roko je božala svojega Maxxija, ki je prav po levje predel, z drugo roko pa je držala skodelico kakava. Z mislimi pa je bila daleč stran. Razmišljala je namreč o tem, kam bi lahko na tej Bradavičarki tisti dan odšla. Dolgčas ji je bilo, pogrešala je Blair in Léona. Prav zanimalo jo je, kam sta jo je popihala. Srknila je nov požirek kakava in se namrdnila. "Super, najprej nimam kaj za delati potem se mi pa še kakav shladi. Vstala je in ga zlila v rožo potem pa se spomnila, da bi ga lahko s pomočjo uroka spravila na višjo temperaturo. "Vsega se spomnim ko je prepozno", je zmajala z glavo potem pa pri hodnkku za vstop zaslišala šum. "Kdo je prišel?", je zaklicala z nasmehom, ker se ji bo končno nekdo pridružil. Vendar odgovora ni bilo. "Si to ti Sebastian? Od kdaj si tako gluh", je rekla posmehljivo, vendar odgovora spet ni bilo. Resno je prijela za svojo palico in jo odločno, brez strahu uperila proti prihajajočemu šumu. "Kdo je tam, zadnjič vprašam!"

(Blair? Lubica? )

Blair se je ponovno zdolgočasena vračala nazaj v svoj dom, kjer je že od daleč zaslišala Serenino mrmranje in se je odločila vsaj malo pozabavati, ko je slišala prestrašen glas svoje najboljše prijateljice. Hitro je z urokom poskrbela, da je postala nevidna, nato pa se je splazila v dnevno sobo Sereni naravnost za hrbet ter poskrbela, da nenadoma ni bila več nevidna, nakar je prijela svojo prijateljico za ramo in z grozljivim glasom šepnila: "To je krvavi baron." Komaj je zadrževala smeh, saj je uživala, če je ljudi lahko prestrašila ne glede na to, kako rada jih je pravzaprav imela. "Kaj je Serena, a si se prestrašila?" je nato dodala in se začela na ves glas smejati.

Sereno je v resnici bilo strah in to ne malo. Odkar se širi novica da ima Neelstin hčer in da želi le ta vse pobiti, Serena ni več tako neustrašna. In ko jo je nekdo zgrabil, bi jo skoraj kap. Na srečo je zaslišala glas prijateljice Blair. Njena palica pa je na začudenje bila še vedno v njeni roki, trdno namerjena proti prazni točki. Jezno se je obrnila. "Prekleto ženšče zmešano, kaj bi rada naredila iz mene? Drugega Krvavega barona, ki ga tako rada omenjaš?". Zmajala je z glavo in se še vedno šokirano vsedla na fotelj, skoraj Maxxiju na rep. Zdaj je še sama nekoga prestrašila. "In ja priznam, dobro si mi pognala strah v kosti". Počasi se ji je pričel vračati nasmeh na obraz. Končno ima družbo in to celo najboljšo prijateljico Blair. "Kakorkoli... kje si bila? Tu čepim že celo dopoldne in se dolgočasim, tebe pa od nikoder. In še potem ko prideš, se prikažeš na svoj 'igrivi' način".

"Ej, Krvavi baron je pa čisto v redu duhec, če si primeren njegovemu izboru," se je zlobno zasmejala Blair, saj je bila Serena ena izmed tistih, ki so vedeli, zakaj je bila všeč Krvavemu baronu. "In zaenkrat nisem niti prekleta, niti zmešana," se je ponovno nasmehnila, nato pa se je poknila na kavč ter iz žepa privlekla žogico, ki jo je zdolgočaseno začela metati v zrak. Žogica je kaj kmalu začela udarjati ob steno, nato pa je ponesreči zletela na Serenino glavo. "Upsi S, nisem zanalašč," se je 'angelsko' nasmehnila in se nato le malček premaknila ter ji končno blagovolila odgovoriti na njeno vprašanje: "Mah malček sem se potikala po gradu, nič posebnega. Kakorkoli, kje je moj bratec? Blokiral me je..."

"Saj nisem rekla da ni uredu duh", je zamrmrala potem pa le zavila z očmi. "Vse vem, ni mi treba govoriti, zakaj si ti primerna njegovemu izboru". Vzela je mačka Maxxia v roke in ga pričela božati. V trenutku je pričel predsti. "O pa še kako si zmešana in prekleta", je hitro odvrnila in prijela prvo blazino, ki ji je prišla pod roke ter jo vrgla proti Blair a jo je zgrešila. "Ah nima smisla..." je razočarano zamrmrala in zmajala z glavo potem pa le to naslonila nazaj na kavč. Opazovala je strop, ko je nekaj črnega butnilo ob njeno čelo. "Auva!", je zajamrala in se prijela za čelo. "Pa zakaj vedno jaz no? Spravljaj se na vaze, slike... Briga me koga, samo mene se usmili". Resno jo je pogledala in spet zavila z očmi, ko se je njeni najboljši prijateljici porodila ideja, da bi se lahko opravičila. Vedela je, v kakem smislu mora jemati opravičilo. Glavo je spet nagnila nazaj in privzdignila obrv. Blair, da ni počela nič posebnega. Neverjetno. "Kaj spet naklepaš?", jo je takoj vprašala in bila v trenutku pri stvari. "Tvoj bratec? Stavim da osvaja kakšne babnice. Kaj pa jaz vem!". Skremžila se je pri zadnjih besedah potem pa se vrnila v temu kar jo je zanimalo. "Torej, z besedo na dan".