Kuhinja

V kuhinjo se pride tako, da poščegetaš naslikano hruško in ta se spremeni v veliko kljuko. Ko odpreš vrata se ti razkrije resnično veličasten pogled na šest velikih omizij, ki stojijo točno pod tistimi v veliki dvorani. Pridni vilnci jih zalagajo s hrano, drugi pa skrbijo za čisto posodo in podobno.

Melory je skupaj z Leylo prišla do slike pred kuhinjo. "Dobro si jim rekla, najprej sploh niso zaštekali." se je zasmejala, ker so se ji tisti trije fantje zdeli res malo odbiti.
Stopila je do slike in poščegetala hruško, ki se je zahihitala in spremenila v kljuko. Primila je za kljuko in veselo rekla: "Dobrodošla zopet v kuhinji." nato je odprla vhod v kuhinjo in takoj je zagledala celo gručo nasmejanih vilincev. "Pojedina.." je veselo zamrmrala in se nasmehnila vilincem.

Leyla se je usedla na eno izmed dolgih klopi in se nasmejala vilincem, ki so ju navdušeno pozdravljali. Vsi so bili oblečeni v bele brisače z grbom Bradavičarke in prav vsi so se jima priklanjali. Nenadoma se je počutila zelo v zadregi, saj se ni počutila tako pomembno. "No, saj lahko vstanete," je nerodno zamrmrala. Pomignila je Melory, naj prisede nasproti nje, tako, da sta se gledali čez mizo, nato pa se je obrnila k vilincu, ki je pridrobencljal k njima. "Kaj bosta gospodični?" je cvileče vprašal in svoje velike oči uprl v njiju. "Jaz bom čokolado z rumom, kaj pa ti, Melory?" Obliznila se je ob misli na gosto vročo čokolado, v katero so vilinci vlili kar dosti ruma. "Glej, da je ne bom spila preveč," je v šali zabičala Melory in z zamrmranim 'hvala lepa', sprejela čokolado s pladnja.

Melory se je vsedla nasproti Lelye in se potrudila, da se ni zasmejala, saj si bili vilinci kot vedno smešni. "Am... Karkoli imate, nekaj malega bi pojedla." se je nasmehnila in vedela je, da ji bodo vilinci takoj postregli pravo pojedino. in res, prinesli so ji nekaj pladnjev polnih samih dobrot. Obliznila se je vzela eno izmed čokoladnih pijač in pojedla nekaj piškotov. Vilinci so jo gledali in zato je rekla: "Zelo dobro je, hvala. Dobro ste opravili." vilinci so se veselo nasmehnili ob pohvali in se spravili k delu. "mmm... lačna sem..." je zamrmrala Melory in pojedla še nekaj piškotov. Veselo se je nasmehnila: "Imam občutek, kot da sploh nisem jedla večerje."

((Dej ti postavli kaka vprašanja al pa kej podobnga, veš kk je težko na take poste odgovarjat))

Leyla je skoraj zapredla ob misli na večerjo, ki je bila prav tako dobra in slastna kot vsa hrana do sedaj. Ozrla se je po kuhinji in iskala navdih za naslednjo potegavščino. Ob pogledu na muho, ki je sedla na rob njen šalčke je dobila idejo. Skoraj brez premikanja je izvlekla palico in zamrmrala: "Breklis," da se je muha napihnila na velikost podgane. Veselo se je zarežala Melory in poklicala k sebi najbližjega vilinca.
"Bi bilo možno, da se tole jutri znajde na pladnju na Spolzgadovski mizi?" je pomignila na muho. Vilinec je izgledal rahlo zaskrbljen. "Vilinci dobimo natančne ukaze, kaj moramo postaviti na katero mizo." Ugriznil se je v ustnico. "Seveda pa lahko poskusim zapeči tole slastno muho," se je rahlo nasmehnil, "in jo dam kot okras zraven krompirja."
"Izvrstno!" se je razveselila Leyla in mu predala muho, ki je bila zdaj pretežka, da bi letela. Pomežiknila je Melory. "Oh, upam, da jo bo dobila Serena. Želim si, da bi bila zraven in videla njen obraz, ko in če jo bo slučajno videla. Ali kot se reče: Želim si, da bi bila muha na zidu in vse videla in slišala." Zarežala se je in se uživaško zleknila po klopi. "Torej, draga moja Melory, si letos že prišla kaj navzkriž s Sereno?"

Melory se je odlepila od hrane in se nasmehnila, ko je opazila, kako vilinec hiti proč z ogromno muho. "Ja, se strinjam. Ta muha bi bila ravno pravšnja za Sereno in njej podobne." zasmejala se je in naredila požirek tiste pijače, ki ji je prišla prva pod roke.
"S sereno?" je zamišljeno rekla in se poizkušala spomniti. "Ne, letos še nič, letos sem celo zdržala nekaj časa brez, da bi jo dražila. Sem pa zato ponoči se spopadla proti nekemu spolzgadovcu. profesorica bi me skoraj dobila, imela sem grozno veliko srečo." se je zasmejala ob smešnem dogodku in njeni temni lasje so se posvetlili, da je izgledala kot malo mlajšna nagajiva najstnica.
"Si ti prišla kaj navzkriž s Sereno?" jo je radovedno vprašala in se nato zasmejala: "Letos imava srečo, ker te morajo vsi ubogati." Pogledala je vilince, ki so ju zadovoljno opazovali in se nasmehnila: "Dobro zapečite muho." vilinci so pokimali in nekateri so navdušeno odracali stran. Zopet je pogledala Laylo: "Misliš, da bojo jutri res to dali na mizo? In če dajo... Joj, upam, da dajo, ker res ne moram čakat, da vidim Serenino faco." se je zasmejala, saj je bila samo misel na to smešna.

"Seveda sem si prišla, že skoraj takoj na začetku leta sem jo rešila iz jezera. Čeprav je bilo vse skupaj pravzaprav moja krivda," je še skesano dodala. "No, bila sem pri jezeru, ko je prišla Serena in, saj naju poznaš, začeli sva se izzivati ... In potem sva obe skočili v vodo, priplavala je sipa velikanka, jaz sem se rešila, Sereni pa sem pomagala. No, na koncu me je hotela še ukleti vendar sem se ji izmaknila," je skoraj v eni sapi zdrdrala in se nasmehnila ob spominu na Sereno, ki se je obupno trudila, da bi ji zbrisala spomin. "No, na koncu sva se zmenili in odšla sem brez resnejših posledic. Nisem pa si mislila, da je Serena sposobna tako podlih dejanj, čeprav me seveda ne bi smelo presenetiti, glede na to, da je v Spolzgadu ..." Izgubila se je v mislih in spominu na tisti sončni dan, ko je Serena vendarle pokazala svojo človeško plat ... "Oprosti," je stresla z glavo, "malo sem se zamislila." Niti Serena sama ni vedela, da je bila Leyla priča tistemu dogodku in ... Navsezadnje je bila Leyla Gryfondomka in je premogla toliko srca, da te skrivnosti ne bo zaupala nikomur. Zazehala je in pogledala na uro. "Pol dvanajst je ura? Kateri dan je jutri?" je nenadoma vprašala in se popolnoma zravnala. "Samo ne reči, da je slučajno petek," je zlovešče zamrmrala in še vedno strmela v uro.

((*vrešči*: Reč da je petek, reč da je petek!!! Hvala.))