Jasa

Jasa je vedno obsijana s soncem. Tu se ponavadi učijo učenci leteti z metlo. Gryfondomovci pa imajo veliko veselje tu preživljati prosti čas.

Melory je stekla na jaso. Kot vedno se je vrgla po tleh in opazovala nebo. Lase si je spremenila v temno modro barvo, da so se ujemali z njenimi očmi. Upala je, da sta ji Arwen in spolzgadovec sledila. Ni bila razočarana, kmalu je slišala korake in veselo se je dvignila na komolce. Bil je spolzgadovec, ki ga je ponoči ohromila. Bil je bled in jezen, pravzaprav popolnoma razkačen in sovražno jo je opazoval, Melory pa se mu je smehljala: "Daj no, saj nočeš še enkrat doživeti take sramote?" se mu je posmehnila in se namuznila, kako jo je to zabavalo.
Spolzgadovec jo je sovražno gledal in zasikal: "Pazi se, mala..." nato je odšel in melory se je nasmejana zopet zazrla v nebo, ni ga nameravala napasti naj se jezi.

Arwen je prišla na jaso in zagledala spolzgadovca, ki stoji pred Melory, ker je Melory ležala je mislila, da jo je napadel hitro je stekla tja, a spolzgadovec se je odpravil naprej. " Živjo ! " je dejala in pogledala Melory; " kaj pa je hotela ta podlasica spolzgadcka? " jo je vprašala in se pritem namrdnila.

Melory se jee nasmehnila in takoj odgovorila: "Prišel mi reči: Pazi se mala!" se je zahihitala in oponašala spolzgadovčev glas. Roke si je spodvila pod glavo in opazovala nebo, nato pa je nadaljevala: "Zdi se mi, da sva si nakopali kar precej sovražnikov, če gledaš na to, da je cel spolzgad jezen zaradi sramote." ni bila zaskrbljena, pravzaprav ji je bilo vseeno, zgolj skrbelo jo je, da Arwen bolj ceni svoje življenje.
"Pomojem je boljše, če se nekaj časa izogibava hodnikov ponoči, dokler se tvoja roka ne zaceli seveda... a po mojem mi to ne bo uspelo, noč brez hodnikov je kakor mora." se je nasmehnila, saj je vedela, da je res.

Arwen se je zasmejala ter dejala " zelo dobro oponašaš spolzdagovce" . Arwen je bilo vsejeno, če se na njo spravi cel spolzgad prepričana je bila, da jih lahko premaga. " Če bom v tvoji družbi na hodniku, potem se lahko to noč zopet sprehodiva" je dejala in se nasmehnila. Ozrla se je naokoli in zagledala skupino spolzgadovcev, med karerimi sta bila tudi tista dva, ki sta ju z Melory napadle. " Poglej kdo je tamle" se ji je nasmehnila in ji pomignila proti drevesu nedaleč stran. Spolzgadovci so ju jezno gledali.

Melory se je nasmehnila in vstala, te spolzgadovce nikoli ne izuči, a ni bila sigurna, če se lahko spoprimeta s toliko spolzgadovci na enkrat. Pogledala je spolzgadovce in se jim nasmehnila, skoraj prijateljski nasmeh je spolzgadovce zmeden, nato pa razjezil in prikorakali so jima naproti in na palno povlekli palice.
"Zdaj bosta plačali" jima je rekel eden izmed njih in se pripravil, da izstreli urok, a Melory ni segla po palici, čeprav je bilo njeno početje popolnoma samomorilsko se je vseeno nasmehnila in mu izzivalno rekla:
"Pa daj! Ubij me!" oči so se ji izzivalno svetile, a njen obraz je bil resen in odločen, na njemu ni bilo kančka obžalovanja: "Se boš tako maščeval? Da ti mora ob strani stati še pol Spolzgada? Si tako šibek, da ne moreš ene male sam premagati?" je izzivala in poudarila besedo mala. "Sam si rekel, da sem mala... Torej? Kaj boš storil?" vprašajoče ga je opazovala in roke prekrižala na prsih.

Arwen je zgroženo opazovala spolzgadovce, ki so jima korakali bližje. Ko je eden izmed njih spregovoril je dejala " PLAČALI, pa saj nisi resen" pri tem pa se smejala. Resno jih je opazovala in dejala " mar res rabita skupini spremljevalcev, da vaju bodo branili, mar se sama ne znata", nato pa je pogledala spolzgadovca s katerim se je malo prej dvobojevala. " Veš skoraj bi ti uspelo, tista tvoja kletev me je kar dobro zadela. Mene je težko premagati pa, če si 7. letnik, dobro sem izočena". Spolzgadovec se ji je zarzrl naravnost v oči in nekaj časa sta se nepremično gledala, nato pa je spustil pogled k njeni rami in se zasmejal. Znova jo je pogledal in zasikal " no, da vidimo, če se lahko tudi ranjena boriš ali pa boš raje zbežala", vsi spolzgadovci so se zasmejali.

Melory je zasikala nazaj na spolzgadovca:" No, da vidimo če se lahko boriš s celo četo ob strani ali pa se boš spet onesvestil?!" Razočarano je zmajala z glavo in stopila korak proti spolzgadovcem: "Mislila sem, da ste bolj močni..." stopila je še en korak naprej: "in ponosni." sedaj je stala točno pred njimi v dosegu roke, ni ji bilo mar kaj ji strorijo, dokler ne bodo čutili zmagoslavja.
Spolzgadovcu je namenila spogledujoč pogled: "Me boš zdaj ubil?" njene oči so bile nebeško modre barve in tako nedolžne in prisrčne, da so celo spolzgadovca preslepile, a za kratek čas. Nenadoma je iz množice spolzgadovcev slišala besedo, ki jo je sovražila: cipa. Tako je že ne bodo klicali, si je mislila in stopila do spolzgadovca, ki je to rekel. počila ga je po obrazu in ga razjarjeno pogledala: "Reči mi to v obraz."
Od nje je vela neka energija, ki je spolzgadovca skorajda prestrašila in povesil je glavo. "Se mi je zdelo, da ne boš..." je zamrmrala Melory in zopet pogledala vodjo skupine: "Kaj boš storil?"

Arwen je nekaj časa opazovala dogajanje, ko je slišala, da je negdo iz skopine oklical Melory za cipo je na plano potegnila palico in jo držala v pripravljenosti. Ko je Melory počila spolzgadovca po obrazu se je nasmehnila in rekla " strahopetci " in se zadovoljno smejala. Pogledala je k spolzgadovcu s katerim se je dvobojevala ves čas jo je gledal, zato se je vzvišano vzravnala in zasikala besedo v kačjem jeziku. Spolzgadovci so jo presenečeno pogledali. " Mar se me bojite, ker govorim kačji jezik, ki ga je govoril sam mojster, in ustanovitelj vašega doma? " jih je z zanimanjem pogledala. Obrnila se je proti Melory in je dejala " nima smisla se dvobojevati se z njimi saj so navadni strahopetci" pri tem pa si je nadela zaničljiv pogled.

Melory se ji je nasmehnila nazaj in nato stopila do nje. Obrnila se je k spolzgadovcem in brez razmišljanja spremenila podobo. Postala je kot eno izmed deklet v skupini in to dekle se je onesvestilo po tleh. "Ne izzivajte naju, ker drugače nikoli ne boste vedeli kdo je pravi in kdo ne." nasmehnila se je in spremenila se je nazaj v svojo pravo podobo. Spolzgadovci, so pobrali dekle, ki se je onesvestilo in zbežali iz jase. Melory pa je mahala za njimi in zavpila: "Pa še kdaj se vidimo!"
Nato je pogledala Arwen: "Dobro si jih prestrašila, samo še malo sem jim rabila zagroziti za konec, pa so zbežali. kako so nadarjeni." se je zasmejala.

Arwen je stopila malo naprej, nato pa videla kako se je ena izmed spolzgadovk onesvestila po tleh. " Zelo ste pogumni, še onesvestite se" , na glas se je hudobno zasmejala in mirno opazovala, kako so spolzgadovci pobirali dekle, nekateri pa so že bežali. Obrnila se je proti Melory in se ji slabotno nasmehnila, saj ji je govorjenje v kačjem jeziku vzelo nekaj moči poleg tega pa ji tole prepiranje ni preveč pasalo, saj jo je od bolečine v ramenu še kar močno trgalo. A vsejeno je bila vesela, da so se prestrašili in že drugič jim je pokazala. " Mislim, da jih bo naslednjič več" ., je dejala Melory in še dodala " nekateri imajo tukaj brate in sestre iz višjih letnikov najbolje, da še malo zvadiva, čeprav dvomim, da jim bo to kaj pomagalo, saj neznajo premisliti svojih dejanj" , nato pa se hitro vsedela na tla saj se ji je zavrtelo.

Melory se je vsedla zraven Arwen in jo zaskrbljeno vprašala: "Se dobro počutiš?" malce jo je skrbelo, a bila je sproščena. Nenadoma se je spomnila vprašanja, ki ji je neprestano rojilo po glavi: "Se bojiš smrti?" to je izstrelila, brez da bi pomislila, saj se je to neprestano spraševala in nikakor ji ni bilo jasno, kako je lahko tako drugačna od drugih. Bila je morda celo edina na šoli, ki je uživala ob misli na smrt, a ne na tujo, na svojo. vse kar ji je bilo važno je to, da druge ne prizadane. A odkar se je začela spravljati na spolzgadovce se je vse bolj zavedala tveganja, ki je ni motilo in sama sebi se je zdela malce zmešana. Pravzaprav se je zavedala, da ji ime, ki ji ga je dodelil spolzgadovec pristaja, saj je bila neukrotljiva in nesramežljiva.

Arwen jo je pogledala in se ji nasmehnila. " No malo se mi vrti, ampak mislim, da bom po kratkem počitku že dobro" . Nekaj je razmišljala, ko jo je nenadoma presenetilo vprašanje, če se boji smrti, pomislila je in dejala " ne ne bojim se smrti, skoraj ničesar se ne bojim ".
Pogledala je naokoli in videla, kako ju vsi opazujejo in jima ploskajo. " Mislim, da se je razvedlo za najine vragolije, saj naju vsi opazujejo in nama ploskajo, sedaj lahko samo čakava, da pride kakšen profesor". Ni je bilo strah kazni.

Melory se je nasmehnila in rekla: "Mene tudi ni strah smrti, a včasih se mi zdi, da imajo drugi prav. Zame je življenje le igra in ljudje smo igralci na polju, jaz pa sem vedno na robu in vsak trenutek mi grozi, da padem dol. Ta opis se popolnoma ujema z mano." se je nasmehnila in pogledala naokoli: "Profesorji bodo res kmalu tukaj." je tiho rekla, nato pa je vstala in se z nagajivim nasmehom priklonila sošolcem, ki so jima ploskali.
Nato je pogledala naokoli in opazila, da jima naproti hiti ena izmed profesoric. Profesorica se je ustavila pred njima in ju nekaj časa jezno motrila, nato pa druge nagnala iz jase. Končno je spregovorila: "Arwen! Melory! je res, kar sem slišala?"

Arwen je pogledala profesorico in dejala " gospa profesor midve ne veva, kaj ste vi slišali in dokler nama ne poveste, kaj ste slišali vam ne moreva odgovoriti" pri tem pa si je nadela resen izraz. V resnici si je lahko mislila za kaj gre in ujela je Meloryn pogled ter ji pomežiknila. " Gospa profesor, zanima me kaj ste slišali, glede mene in Melory, bi nama prosim povedali", nasmehnila se je in se vstala.

Melory se ni spremenila, saj bi se tako izdala, temveč jo je navidez radovedno opazovala.
"Slišala sem, da se spravljata nad spolzgadovce. Da sta jih napadle ponoči, ponoči sploh ne smete biti na hodniku! In tudi, da sta jima grozile." ju je jezno nadrla profesorica.
Melory se je namrščila in lasje so ji pordeli, kot ponavadi, ko je bila jezna: "Kdo je to rekel?" je skorajda jezno rekla in izgledalo je, kot da se jezi, ker nekdo trosi take laži o njej.
"Gospodična Taylor. Obvladaj se!" se je nanjo zadrla profesorica in Melory je zgolj zamomljala: "Ja, gospa profesor." pogledala je v tla in se sprostila, ker bi se drugače začela smejati.

Arwen je bruhnila v smeh ni se morala več zadrževati. " Gospa profesor, jaz se ne spravljam na njih, oni so se name " in zajela sapo. " Poglejte, kaj mi je naredil eden od njih " in pokazala je na obvito ramo. " Vem, da se ponoči ne smem sprehajati po hodnikih, zakaj se pa se oni lahko ? " je Arwen vprašala profesorico. V obraz je bila čisto rdeča od jeze, v njej je vse prekipevalo, spolzgadovcev je imela vrh glave.

Melory je pogledala profesorico in videla, da v njej vre jeza. Nasrkali sta, obe sta bili v težavah. "Gospodična Undomiel, drži jezik za zobmi! Ponoči se nimaš kaj sprehajati po hodnikih! In spolzgadovce bomo tudi kaznovali, glede tega, da ste se spopadli pa..." profesorica je zajela sapo in nadaljevala z rohnenjem: "Oboji se boste drug drugemu opravičili in potem vam bom dodelila kazen!"
Melory je strmela v profeosrico kar z odprtimi usti, nikoli ni videla, da bi tako ponorela, hotela je nekaj reči, a ji je profesorica namenila tako strog pogled, da je še naprej zgolj zijala v njo. Profesorica se je obrnila in začela korakati proč, ko je iz Melory nenadoma prišlo: "Ne!" Profesorica je otrpnila in se obrnila proti njima.

Arwen je pogledala Melory in ji zašepetala oprosti, nato pa pogledala profesorico in dejala " ja vem, da se ne smem ponoči sprehajati po hodnikih, vendar sem slišala neko pogovarjanje in sem se odpravila pogledati, opazila sem dva spolzgadovca, ki sta se pogovarjala. Iz druge smeri je prišla Melory in eden od spolzgadovcev jo je napadel, da bi jo rešila sem se spopadla z drugim in ranil me je " . Arwen se je odločila profesorici povedati kaj se je zgodilo ponoči, vendar je zgodbo malo spremenila in sicer njej in Melory v prid. Ko je profesorica omenila opravičilo spolzgadovcem je Arwen zaničljivo prhnila. Mislila si je, jaz, da bi se oprevičevala spolzgadovcim nikoli!!!, jaz lady, da bi se komu oprevičevala nee. " Gospa profesor" je Arwen poklicala profesorico " mar mislite resno, da se bomo oprevičeval drug drugemu? " je Arwen vprašala profesorico.

"Seveda, gospodična Undomiel. Kaj misliš, da se šalim?" je resno vprašala profesorica in nato razkačeno pogledala Melory: "Kaj ne, gospodična Taylor?"
"Ne, ne bom se opravičevala nekomu, zato ker me je napadel, ko sem šla na wc." je jezno odvrnila Melory in se odločila, da ne bo popustila, pa čeprav bo dobila še večjo kazen. "Opravičijo naj se oni, jaz se ne bom opravičevala nekim podganam...Oprostite gospa profesor." se je spomnila vmes, nato pa naprej govorila: "Jaz se ne bom njim opravičila!" je na koncu jezno ponovila. Profesorica je izgledala popolnoma zbegano in osuplo, ker ji je melory ugovarjala.

" Gospa profesor" je posegla vmes Arwen, " ne nebova se opavičevali spolzgadovcem in mislim, da bi morali biti ponoči na hodnikih učitelji, ne pa spolzgadovci" je ostro in jezno dejala Arwen. " Poleg tega pa so Melory še ozmerjali z žaljivkami, ob karerih bi tudi vi ponoreli. Profesorica ju je gledala osuplo in Arwen je le še nadaljevala , " poleg tega pa sem jaz tista, ki ima kraljevi naziv in oni bi se morali opravičiti meni, pa še ranili so me !! " je v besu dejala Arwen. " Te spolzgadcke podlasice, vedno ostanjeo nekaznovane, čas je, da se to konča !!" se je sedaj že skoraj drla Arwen.

"Gospodična Undomiel, ti se ne boš drla name! Če ti kaj ni prav se lepo pove, ne pa da se dere! In gospodična Taylor nauči se spoštovati druge!" ju je jezno nadirala profesorica in Melory je nenadoma prekipelo. lasje so ji pordeli in prešli na popolnoma živordečo barvo, oči so ji potemnele in koža je postala nenavadno bleda z rdečim pridihom.
"Vi meni govorite o spoštovanju?! Meni?!" se je nenadoma zadrla na učiteljico. "Mene napadejo! Mene žalijo! Mene obtožijo! In vi meni potem govorite o spoštovanju?! Poglejte spolzgadovce, neprestano se potikajo po šoli, vas pa to ne briga! napadajo druge, vas ne briga! Kaj za vraga vas sploh briga?! Nič!!! In potem govorite meni o spoštovanju!" je nadrla profesorico in nenadoma je padla po tleh, kot da bi omedlela.
Profesorica se je sklonila k njen in opazila, da se trese. "Kaj so ji rekli?" je profesorica vprašala Arwen.

Arwen je le zavijala z očmi, ko ju je profesorica nadirala, ko pa se je začela dereti Melory pa je samo kimala ali pritrdila. Nenadoma je Melory padla po tleh in Arwen je zgroženo pogledala profesorico in hitro pokliknila k Melory. Profesorica jo je vprašala, kaj so spolzgadovci rekli Melory in Arwen je pobrskala po spominu nato pa dejala " rekli so cipa in da je mala, in naj se pazi, da še niso opravili z nama. Gospa profesor med dvobojem je njen nassprotnik vanjo zagnal tisto najhujšo kletev za las jo je zgrešila" , je Arwen hitela odgovarjat profesorici. Tresla se je cela, saj jo je bilo strah za Melory in mislila je vsega sem jaz kriva, jaz sem jo nagovorila za ta napad na spolzgadovce, po glavi so se ji odvijali razni spomini in misli dogodkov, ki so se zgodili ponoči.

Ker sta to kletev uporabili pred izrekom novega pravila, vama je uporaba kletve 'najhujša kletev' (sklepam da je to ena izmed zdaj treh nedovoljenih) dovoljena. Za naslednjič pa nič več.

To je samo informacija in ne opozorilo, kateremu bi kasneje sledila kazen!

Profesorica je postala bleda v obraz in je pokimala: "Odpelji gospodično taylor v ambulanto, sama pa se bom pomenila s spolzgadovci." nato je odšla.
Melory se je takoj nehala trest in je poškilila za profesorico, ki je že odlša iz jase. Uselda se je in si popravila lase, ki so bili zopet temni. Pogledala je Arwen in se nasmehnila, njenemu prej malce prestrašenemu obrazu: "Znam dobro igrati, kajne?"
zahihitala se je in pogledala naokoli, skoraj vsi radovedneži so odšli, nekateri pa so ostali in Melory jim je veselo mežikala in se nasmihala. Vedela je, da je prelisičila profesorico, ki bi ju drugače kaznovala in zdaj je bil edini problem ta, da bo morala še enkrat igrati.