Durmstrang

Eveliina je samotavestno vstopila v dnevno sobo in za seboj močno zaloputnila vrata. Njeni lasje so zaplavali v zraku in plašč se ji je nekoliko dvignil. V rokah je imela ogromno temno zeleno knjigo z veliki črnim napisom Črna magija 2, na levi rami pa ji je visela srednje velika črno vijolična torba. Soba je bila prazna. Stopila je do velike mize poleg kamina in odložila knjigo, na tla poleg stola za isto mizo pa torbo. Nato pa urno izvlekla palico, jo namerila proti oknom in vsa so v hipu zaprla. V sobi je zavladala čista tišina in tema.
Eveliina se je nekoliko mirnejše ulegla na ogromno sedežno Prav všeč mi je ta nova gospodarica.. Končno nekdo, ki bo nadaljeval delo temnega Lordaje pomislila in se pri tem rahlo nasmehnila, oči pa je imela še kar zaprte.
Naenkrat jo je zmotil ropot pred oknom. Pogledala je proti oknu, spet vzela v roke palico in ga v drugem poskusu uspela odpreti. Od svetlobe, ki je prodrla po temnem prostoru jo je zaskelelo v očeh. Na oknu je bila velika sova s pismom. Eveliina se je nejevoljno vstala, grobo izpulila pismo iz sovjega kjuna ter ga odprla. Sprva je zdolgočaseno prebirala vsako tretjo besedo "Draga Eveliina... bla, bla, bla..." Je sproti brala. Nato je naenkrat utihnila. Še enkrat je nesigurno prebrala del na kateremu se je ustavila. "Z očetom resno razmišljama združenju s temno gospodarico, ne vema koliko veš o tem. Najbolje bi bilo, če bi se malo pogovorili..." Eveliini so se zasvetile oči. Temna gospodarica... moji starši...je pomislila in se ob tem spet nasmehnila. Vsedla se je za mizo, na kateri je ležala knjiga in iz torbe, ki je bila poleg nje na tleh potegnila zvitek pergamenta in črnilo. Pismo je kakor vedno začela brez draga, drgai... vse to ji je zvenelo nekoliko preveč osladno, saj sama čustev ni bila navajena kazati. Bila je navdušena nad pismom, ki ga je prejela in nad odločitvijo svojih staršev. Čimprej se je želela o tem pogovoriti...