Posvečeno in napisano za mojo žveždico - saj sama ve
Ljubim te iz dna mojega srca … Vse moje bitje hrepeni po tebi … In ti to veš … Pa me vseeno pospremiš s hladnimi, brezbrižnimi pogledi, ko se trudim dostojanstveno stopati mimo tebe. Ko se trudim, da te ne bi pogledala in se ti nasmehnila … Ko se trudim, da bi te pozabila. A ne gre – ti si vedno tu. Vedno si nekje v moji glavi … Ko stopam proti šoli, ko grem domov. Ko ležim v postelji se pred mano nenadoma prikaže tvoja podoba, v glavi mi odzvanja tvoje ime, tako ljubo, tako naravno. Ki bi ga rada kričala dolgo v noč, medtem ko bi drhtela na tvojih rokah.
Trudim se, da se ne osmešim pred tabo, da se obnašam prav tako vzvišeno in hladno kot ti, čeprav mi v notranjosti srce poka in krvavi. Čeprav bi se rada zaprla v temno sobo, kjer bi si lahko izjokala srce, kjer bi lahko svojo bolečino prelila v uničene predmete, v hladno srebro in rdeče kaplje na tleh.
Tvoje oči me hladno opazujejo, ko se trudim ne kričati tvojega imena, ko se trudim zadržati krik, vedno prisoten nekje v meni.
Morda veš, kakšno bitko bijem v sebi … Morda veš, za vse neprespane noči … za vse noči, ko sem sedela na postelji in si izjokala oči in ko je jokalo moje srce s krvavimi solzami, vtisnjenimi na moji beli koži. Za vse duševne rane, ki si mi jih zadal s svojo brezbrižnostjo …
Tisti tvoj 'love you', ki v resnici ne pomeni nič. Morda ti še do prijateljstva z mano ni in to boli bolj, kot bi mi zabadal razbeljen nož v telo.
Saj te bom pozabila. Pozabila te bom, te zakopala, zaklenila v moj najbolj skriven kotiček. Toda srce se ne bo nikoli zacelilo toliko, da bi bila sposobna ljubiti kogarkoli, tako kot ljubim tebe. Oh, seveda, ne bom več mislila na tebe, vendar te ne bom nikoli prebolela. Nikoli zares.
Kazalo 
Latest images 
Naslov sporočila: Leyline zgodbe 
Pon Mar 31, 2008 8:59 pm
